Marec 2020 in vse se je spreobrnilo v trenutku. Kar se je zdelo nemogoče, je postalo mogoče. Kar smo verjeli, da je tako daleč in nas se ne more dotakniti, nas je objelo. V trenutku smo dojeli, kako majhni smo mi in naš planet. Kitajska se nam je približala kot prva soseda. A tako daleč je bilo vse to. Cel svet se je ustavil. Vsakodnevna poročanja medijev o smrtnih žrtvah, okuženih, podjetjih, ki se zapirajo in posledično cele družine nimajo za preživetje. Z dneva v dan nova navodila s strani vodilnih, novi ukrepi, dvomi ljudi, strah, obup. Boj za preživetje se je začel. Ljudje se izogibajo sočloveka, panično se ozirajo okrog sebe, v upanju, da se s kom ne srečajo. V trgovinah nakupujejo hrano v nenormalnih količinah v strahu, da bo zmanjkalo. Napetost se iz dneva v dan povečuje in s tem tudi negotovost in strah ljudi. Mediji so vztrajno večkrat na dan zasipali z negativnimi obvestili in nas s tem spravljali v paniko, kakršne še nismo doživeli.
Tudi sama sem občutila ta strah. Predvsem me je skrbelo za mojo družino. Neštetokrat na dan sem pomislila, če že mora kdo od nas zboleti, naj bom to jaz in ne moji starši, otroci ali partner. ‘Pumpanje’ medijev nam je toliko pralo možgane s simptomi bolezni in podobnim, da v enem trenutku si že toliko paranoičen, da opažaš na sebi simptome bolezni, čeprav jih nimaš. Možgani so se poigravali z menoj. Trinajsti dan epidemije mi je bilo dovolj. Vprašala sem se, kam vse to pelje. Gina ‘zbrihtaj’ se! Konec negative zdaj! Moram se spraviti nazaj k sebi in začeti delati nekaj koristnega, ne pa se zgubljati v negativi, dokler mineva čas brez kakršnekoli produktivnosti. Naredila bom nekaj koristnega zase, nato za družino in še za posel. Začelo seje novo poglavje mojega življenja. Pri meni se vsi začetki enako začnejo. Začetek koledarskega leta, tedna, novega projekta, ideje vse se začne s seznamom opravil. Napišem si po točkah, kaj moram vse narediti, v kolikšnem času približno. Kratkoročni in dolgoročni cilji. Nato se lotim po vrsti. Korak po korak. Poiskala sem v arhivu vse nedokončane projekte, ki me čakajo že pet in več let. Zaradi službenih in drugih obveznosti, ki so bile prioritete vsa ta leta, si nisem vzela časa za zaključek mnogih projektov. Končno!
Nič se ne dogaja brez razloga. Kaj naredite, ko dobite določeno informacijo, bodisi negativno ali pozitivno? Ali razmislite, kaj je bistvo sporočila, ki ga dobite? Ali imate dovolj potrpljenja in vztrajnosti, da vdihnete in se vprašate? Mogoče je samo potrebno stvari sprejeti takšne, kot so dane in počakati, kaj se bo iz tega izcimilo?! In ni nujno, da bo slabo. Lahko je samo ‘reset’. Ponastavitev in začetek nekaj novega. Še boljšega, kot do sedaj.
Kaj mi je dala karantena?! Vse. Čas z družino. Igram se z otroki, pogovarjam, učimo se, ustvarjamo. Tudi cel dan. Neomejeno časa, za početi, karkoli želimo. Ne zbuja me budilka. Vzamem si čas za kuhanje (večkrat sem kuhala pol dneva). Telefon ne zvoni vsakih 30 sekund, imam proste nedelje po dolgem času. Zelo pomembno usedem se in pojem obroke kot normalni ljudje. Saj, ko sem v službi tega ni. Jem stoje imam na razpolago celih pet minut, saj me stranke že čakajo. Nimam časa niti žvečiti. Moram priznat sem prišla do zaključka, da sem najslabši oziroma najbolj zahteven šef, kar sem jih kdaj imela v svojih kmalu štiridesetih let življenja.
Lahko priznam, da sem obsedena s svojo službo. Rada delam in delam neprestano. Mislila sem, da drugače tudi ne gre, je nemogoče. A sedaj vem, da ni res. Preveč sem se gnala. Zakaj le? Nič mi ni manjkalo tudi sedaj, ko sem se ustavila in vzela čas za resnično pomembne stvari in ljudi. In če me sedaj vprašate, lahko rečem, da so se mi izpolnile skrite želje. To je bilo tisto, kar sem potrebovala. Dihati. Čas zase. Družino. Razmišljati brez konstantnih distrakcij. Korona mi je prinesla razsvetljenje. Jasno vidim, kaj je pomembno, kaj lahko počaka in kaj ne sme. Edino, kar ne sme, je moja družina. Vse drugo lahko pride, gre in je v primerjavi s sočlovekom nepomembno.
Obožujem svoje delo in verjamem, da je to moje poslanstvo na tem planetu. Da dam svoj prispevek k boljšemu počutju ljudi in sem vam vzor. Da vas spodbudim in ko mislite, da ne bo šlo, vas spomnim, da zmorete še veliko več in je to še en korak bližje našemu cilju.
V vsem tem, so se vrstili zaključki projektov. In s ponosom vam predstavljam svojo spletno stran in prvi priročnik. Trening doma s palico je priročnik, v katerem so predstavljene vaje za spodnji del telesa, pri katerih uporabimo, kot pripomoček palico ali držalo od metle. Vadbo izvajate lahko v svojem domu ali tudi zunaj na prostem. V priročniku imate podrobno opisane vaje in kot dodatek na koncu pa še tri različne vrste treninga. Izberite sebi primeren trening med treningi za začetnike, nadaljevalce ali za izgubo telesne teže. Priročnik je spletna knjiga, ki jo po naročilu prejmete na svojo elektronsko pošto in jo imate vedno ob sebi na svojem mobilnem telefonu, med svojo spletno pošto. Naročite si novi spletni priročnik in začnite telovaditi, kar v udobju svojega doma. Priročnik je predvsem primeren za vse tiste, ki nimate časa za odhode v telovadnice ali pa si finančno ne morete privoščiti osebnega trenerja. Kupite si svojega takoj in začnite s preobrazbo svojih oblin sedaj!